Dobro je vedeti:

razvoj alergij lahko v določenih primerih pomagamo preprečiti s koristnimi bakterijami.

Alergija: bolezen modernega sveta

Čas branja: 4 minute

Pogostost alergijskih obolenj, kot so (alergijska) astma, seneni nahod, atopijski dermatitis (ekcem) in alergije na hrano, v zadnjih desetletjih strmo narašča – obolenja prizadenejo 20 % zahodnoevropskega prebivalstva in sodijo med najpogostejša kronična neprenosljiva obolenja v Evropi. Toda, kaj je razlog za tako drastičen porast primerov?

Kaj so alergije in vzroki zanje?

Alergija ali alergijska reakcija je imunski odziv, ki poškoduje normalna telesna tkiva. Je prekomeren odziv imunskega sistema na sicer nenevarne snovi v okolju ali telesu.

Poleg pojma alergija se pogosto uporablja tudi pojem atopija, ki pomeni dedno predispozicijo za prekomeren imunski odziv. Izrazi se lahko na različne načine, na primer kot atopijski ali seboroični dermatitis.

Pogoste alergije

Atopijski dermatitis

  • Atopijski dermatitis ali ekcem je dolgotrajno vnetje kože, ki ga prepoznamo po srbeči, rdeči, zatekli in razpokani koži. Najdemo ga pri približno petini ljudi.

  • Razlog za nastanek ekcema ni znan, najverjetneje pa je povezan z dednostjo, nepravilnim delovanjem imunskega sistema, okoljskimi vplivi in težavami s prepustnostjo kože.

  • Zdravilo zanj ni poznano, lajšanje s posebnimi vlažilnimi kremami in spremembe v prehrani pa lahko zmanjšajo pogostost in resnost izbruhov.

Astma

  • Astma je dolgotrajno vnetje dihalnih poti ali pljuč. Povzroča oteženo dihanje, ko se vneti bronhiji zaradi alergenov ali iritantov še dodatno zožijo.

  • K nastanku astme doprinesejo tako dedni kot okoljski dejavniki, kot so določeni alergeni in onesnaženost zraka.

  • Čeprav ozdravitev ni mogoča, je z izogibanjem povzročiteljem in s pomočjo zdravil astmo mogoče nadzorovati in živeti normalno, celo športno življenje.

Alergije na hrano

  • Alergija na hrano je nenormalen imunski odziv telesa na hrano.

  • Pri tem razlikujemo med alergijo in intoleranco (npr. na laktozo): pri alergiji gre za imunski odziv, pri intoleranci pa za prebavne težave zaradi pomanjkanja določenih prebavnih encimov (npr. laktaze za razgradnjo sladkorja v mleku).

  • Največ alergij na hrano povzročajo kravje mleko, arašidi, jajca, oreščki, lupinarji, ribe, soja in pšenica. Glavni način nadzorovanja alergij je izogibanje povzročiteljem.

Vendar pa vzrok alergije niso alergeni (snovi v okolju, ki nam povzročajo alergijsko reakcijo). Alergeni so le sprožilci prekomernega ali nepravilnega delovanja imunskega sistema pri osebi, ki ima nagnjenost k alergiji.

Za tak odziv obstaja več razlogov, a glavni razlog za »epidemičen« porast alergij je povezan s številnimi spremembami v našem okolju in načinu življenja, ki so se zgodile v moderni dobi.

Urbanizacija in svetovni upad okoljske biološke raznovrstnosti imata namreč neposreden vpliv na ključni del telesa za razvoj in delovanje našega imunskega sistema – črevesno mikrobioto – iz katere ga izvira kar 70 %.

Črevesno neravnovesje in alergije

Črevesje je največji imunski organ našega telesa. Tam najdemo največ imunskih celic, ki tvorijo protitelesa, s katerimi se naše telo bori proti tujkom. Pri tem sodeluje črevesna mikrobiota – skupnost več 10 trilijonov mikrobnih celic, ki živijo v našem prebavnem sistemu.

Ko je črevesna mikrobiota v ravnovesju, telesu pomaga pri obrambi pred škodljivimi mikrobi in vpliva na naš imunski sistem. Stanju, ko se to ravnovesje poruši, pa pravimo disbioza.

Disbioza – pomemben izraz za naše zdravje

Disbioza ali neravnovesje črevesne mikrobiote ne vpliva le na črevesna obolenja, ampak tudi na srčno-žilne bolezni, debelost in alergije.

Čedalje več dokazov kaže na disbiozo kot enega glavnih dejavnikov za svetovno povečanje neprenosljivih vnetnih bolezni, med katere spadajo tudi alergije.

Določena sestava črevesne mikrobiote lahko vpliva na imunski odziv oz. lahko vpliva tudi na razvoj določenih alergij:

  • manjša raznolikost črevesne mikrobiote v zgodnjem življenju je povezana z večjim tveganjem za razvoj občutljivosti na hrano in atopijski dermatitis ali ekcem,

  • sestava črevesne mikrobiote pri 3 do 6 mesecih je povezana z možnostjo pojava alergije na mleko pri 8 letih,

  • številni primeri ponazarjajo povezavo med sestavo mikrobiote v zgodnjem življenju in kasnejšim razvojem ekcema in astme.

Tako kot lahko določena sestava črevesne mikrobiote poveča možnost za razvoj alergij, jih lahko drugačna sestava pomaga preprečiti. Dodajanje določenih koristnih mikroorganizmov v črevesno mikrobioto so nekatere raziskave povezale tudi z zaščito pred alergijskimi obolenji.

Preprečevanje in obvladovanje alergij s koristnimi bakterijami

Ena izmed novosti, ki jih znanstveniki pospešeno raziskujejo v povezavi z alergijami, so koristne bakterije.

Koristne bakterije vplivajo mikrobioto in imunski sistem s krepitvijo črevesne pregrade, s čimer lahko pripomorejo k zmanjšanju nastanka alergijskih obolenj pri otrocih, zlasti atopijskega dermatitisa in alergij na hrano. Predvsem so se izkazali pri preprečevanju alergij pri otrocih z dodajanjem v prehrano matere med nosečnostjo in dojenjem, s čimer se lahko zmanjša možnost za nastanek atopijskega dermatitisa v otroštvu.

ZANIMIVOST

Svetovna organizacija za alergologijo (WAO) priporoča uporabo določenih koristnih bakterij pri nosečnicah in pri doječih materah, če obstaja visoko tveganje za razvoj alergijskih bolezni pri otroku, ter pri dojenčkih z visokim tveganjem za razvoj alergije (zaradi družinske anamneze).

Za preprečitev razvoja alergij pri otroku je pomembna črevesna mikrobiota matere, saj se ta ob naravnem porodu prenese na otroka. Otroci, rojeni po naravni poti, od matere dobijo koristne bakterije, ki novorojenčkom pomagajo vzpostaviti zdravo črevesno mikrobioto.

Poleg poroda pa pomembno vlogo igra tudi dojenje, saj pomaga pri nadaljnjem razvoju zdrave črevesne mikrobiote. O vplivu dojenja na razvoj alergij (posebno alergij na hrano), pa so si izsledki nasprotujoči. Zagotovo pa sestavine materinega mleka spodbujajo rast koristnih mikrobov v črevesju dojenčka (zlasti bifidobakterij), ki pa lahko vplivajo tudi na razvoj imunskega sistema otroka.

Torej, dodajanje koristnih bakterij k prehrani nosečnic, doječih mater in dojenčkov predstavlja ugoden vpliv na razvijajočo se mikrobioto dojenčka in pomaga pri postavitvi temeljev za normalno delovanje imunskega sistema ter tako lahko preprečuje nastanek določenih alergijskih obolenj.