Disbioza, vaša tiha težava

Kaj je mikrobiota?

Za razumevanje disbioze moramo najprej spoznati črevesno mikrobioto.

Črevesna mikrobiota je kompleksen ekosistem, sestavljen iz več 10 trilijonov mikrobnih celic, ki živijo v našem prebavnem sistemu. To je približno toliko, kot imamo lastnih celic, in več kot 99 % vsega genskega materiala, ki ga nosimo v sebi. Z njimi živimo v razmerju, ki mu pravimo simbioza: mi pomagamo njim in one pomagajo nam.

Črevesno mikrobioto imenujemo tudi naš skriti in mnogokrat pozabljeni organ.

Obsega med 500 do 1.500 različnih vrst bakterij, natančna kombinacija pri vsakem posamezniku pa je tako edinstvena kot prstni odtis.

Ima mnoge pomembne naloge in vplive:

Pomembnejše vloge črevesne mikrobiote za naše življenje

- Pomaga presnavljati zaužito hrano.

Bakterije v našem črevesju pomagajo pri presnovi določenih snovi, kot so kompleksni ogljikovi hidrati in vlaknine. Teh sami ne moremo prebaviti, za bakterije pa predstavljajo vir hrane.

- Vpliva na delovanje in zgradbo črevesja.

Ravnovesje črevesne mikrobiote pomeni dobro delovanje in strukturo črevesja, posledično pa tudi boljše delovanje mnogih drugih delov telesa. Dognanja sodobne medicine torej potrjujejo pregovor iz tradicionalne kitajske medicine: »Zdravo črevo vodi v zdravo telo.«

- Proizvaja kemijske snovi in vpliva na metabolizem nevrotransmiterjev.

V zameno za hrano nas bakterije »nagradijo« s ključnimi snovmi, ki jih potrebujemo za zdravo telo: vitamini K, B12 ter folno kislino, kratkoverižnimi maščobnimi kislinami in aminokislinami, ki jih sami ne moremo tvoriti. Ob tem pa tudi sodelujejo pri nastajanju prenašalcev v živčnem sistemu (nevrotransmiterjev) ter preko povezave črevesje-možgani med drugim vplivajo tudi na naše počutje in apetit.

- Vpliva na razvoj in delovanje imunskega sistema.

Po ocenah znanstvenikov naj bi kar do 70 % celic našega imunskega sistema izviralo iz črevesja. To ni nič presenetljivega, saj so prebavila poleg dihal glavna vstopna točka za snovi v telo. Naše črevesje vsakodnevno preplavljajo zunanji »obiskovalci«, vključno s takšnimi, ki so lahko nevarni zdravju.

Mikrobiota ima pomembno vlogo tudi pri odpornosti in preprečevanju bolezni, saj »trenira« imunski sistem in ga tako krepi. Hkrati iz tekme za ključna hranila in prostor izriva škodljive mikroorganizme, ki živijo v črevesju.

Je črevesna mikrobiota stalna ali jo je mogoče spreminjati?

V odrasli dobi je naša črevesna mikrobiota večinoma dokaj stabilna oziroma stalna, a na njeno sestavo in količino lahko pomembneje vplivajo želodčno-črevesne okužbe, geografska sprememba okolja bivanja (npr. potovanje v oddaljene kraje), zdravljenje z določenimi zdravili (npr. antibiotiki), higiena ali življenjski slog (diete).

Disbioza ali črevesno neravnovesje

Pri zdravih ljudeh je črevesna mikrobiota v ravnovesju. Vendar pa lahko to ravnovesje določeni dogodki v našem življenju tudi porušijo.

Porušeno črevesno ravnovesje imenujemo disbioza.

Lastnosti disbioze so:

• zmanjšano število koristnih bakterij (simbiontov),
• povečano število škodljivih bakterij (patobiontov),
• zmanjšanje raznolikosti bakterij.

Najpogosteje se vse troje zgodi hkrati.

Mikrobne spremembe ob disbiozi

Simbionti so organizmi, ki drug z drugim živijo v simbiozi, razmerju, ki obema stranema nudi prednosti, ni pa to nujno.

Patobionti so potencialno škodljivi organizmi, ki nam lahko povzročijo škodo le pod določenimi pogoji.

Komensali so organizmi, ki svojemu »partnerju« ne povzročajo škode, hkrati pa od njega dobivajo koristi.

Nastanek disbioze

Disbioza se pojavi kot posledica porušenega ravnovesja v sestavi črevesne mikrobiote, spremembe njene aktivnosti in porazdelitve.

Vzroke za disbiozo lahko iščemo v okužbi s patogenimi mikrobi , v uporabi določenih zdravil, v prehrani (diete, netoleranca določenih sestavin hrane, npr. laktoze, glutena), higienskih razmerah in tudi v spremenjenem stanju imunskega sistema, ki ga lahko povzročijo okužbe ali stres.

Možni vzroki disbioze

1. Prehrana

Hrana je najpomembnejši oblikovalec črevesne mikrobiote vse od začetka našega življenja. Že kmalu po rojstvu nam materino mleko pomaga pri vzpostavitvi zdravega ravnovesja in nas varuje pred naselitvijo škodljivih mikrobov.

Pri prehodu z dojenja na običajno prehrano se število koristnih bifidobakterij zmanjša, kasneje v našem življenju pa na sestavo črevesne mikrobiote največ vpliva vsakodnevna prehrana.

Vrsta prehrane (mesna, brezmesna, mastna ...) vpliva na nastanek sprememb v sestavi mikrobiote. »Standardna zahodna dieta«, na primer, ki vsebuje več rdečega mesa, sladkorjev ter maščob in manj vlaknin, spremeni sestavo mikrobiote, kar lahko vpliva na razvoj številnih bolezni: debelosti, sladkorne bolezni ter srčno-žilnih in alergijskih obolenj.

2. Zdravila

Na črevesno mikrobioto najbolj vplivajo protimikrobna zdravila (antibiotiki in kemoterapevtiki), v določeni meri pa podobne učinke opazimo tudi po uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil (npr. ketoprofena, ibuprofena, naproksena) in zdravil, ki znižujejo kislost želodčne vsebine (zaviralci protonske črpalke).

Določena zdravila pa imajo lahko tudi pozitiven ali prebiotičen vpliv. Primer je sintezni sladkor laktuloza, ki se uporablja za lajšanje zaprtja, poleg tega pa v črevesju spodbuja rast določenih koristnih bakterij.

Posledice disbioze

Posledice disbioze lahko najdemo povsod v telesu, kar dokazuje pomen črevesne mikrobiote za naše zdravje. Med njimi najdemo poleg črevesnih obolenj tudi številna obolenja, ki jih običajno sploh ne bi povezali s črevesjem.

1. Črevesna obolenja

Porušena črevesna mikrobiota najprej prizadene črevesje in s tem zmanjša sposobnost mikrobiote, da se brani pred vdorom škodljivih mikroorganizmov, ali pa vpliva na fiziološke procese v črevesju (npr. peristaltiko).

To lahko povzroči številne simptome ali celo črevesna obolenja:

• drisko,
• napihnjenost in napenjanje, zaprtost,
• slabšo prehranjenost telesa,
• sindrom razdražljivega črevesja,
• vnetna črevesna obolenja (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen).

Vpliv disbioze pa ni omejen le na črevesje. Črevesje namreč preko limfnega sistema, živčnih in hormonskih povezav z ostalimi deli telesa vpliva tudi na imunska obolenja (revmatoidni artritis, alergije (npr. atopični dermatitis), dovzetnost za okužbe, astmo), srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, debelost in celo pljučna obolenja ter pojav rakavih obolenj.

2. Srčno-žilne bolezni

Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok smrti povsod po svetu, še posebej v razvitih državah. Za njihov razvoj so pomembni tako genetski (dedni) faktorji kot prehrana, kot dejavnik tveganja pa se vse pogosteje omenja tudi črevesna mikrobiota in njena disbioza.

Dokazano je, da je črevesna disbioza pomemben dejavnik za razvoj ateroskleroze in hipertenzije, dveh ključnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni.

3. Debelost

Čeprav je debelost posledica večjega vnosa hrane in manjše porabe energije, vpliva črevesne mikrobiote ne gre spregledati. Prav črevesni mikroorganizmi so tisti, ki nam pomagajo pri presnovi in tako vplivajo na številne dejavnike, povezane z vsrkanjem hranilnih snovi. Vplive dokazujejo tudi raznovrstne študije, ki razkrivajo, da je mikrobiota debelih ljudi manj raznolika, da manjše število koristnih bifidobakterij lahko napoveduje nastanek debelosti pri otrocih in da določeni probiotični sevi lahko znižujejo telesno maso pri odraslih.

4. Alergije

Alergije so bolezen modernega sveta. Prizadenejo 20 % zahodnoevropskega prebivalstva in so najpogostejše kronično obolenje v Evropi.

Črevesje je namreč tesno povezano z našim imunskim sistemom. Vpliva na njegov razvoj in delovanje – rečemo lahko, da ga »trenira«. Disbioza črevesne mikrobiote pa je lahko vzrok za občutljivost na alergene in razvoj alergijskih reakcij tudi izven črevesja – na primer na koži ali v dihalih.

Zmanjšanje mikrobne raznolikosti zaradi zahodnega načina življenja z višjo stopnjo higiene, manjšimi družinami in manj stika z ruralnim okoljem je pokazalo povezanost z razvojem alergijske občutljivosti in z astmo, manj pa s pojavom atopičnega dermatitisa ali alergij na hrano.

Kako lahko disbiozo preprečujemo?

Črevesno mikrobioto lahko poleg prehrane spreminjamo na tri načine:

• z antibiotiki, ki zmanjšajo njeno raznolikost in poleg škodljivih uničijo tudi koristne bakterije,

• s prebiotiki, ki so hrana za koristne bakterije,

• in z dodajanjem koristnih bakterij – probiotikov.

Za preprečevanje disbioze je pomembna zdrava prehrana, pomaga pa tudi dodajanje koristnih bakterij – probiotikov.

Beseda probiotik izvira iz grščine, kjer »pro« pomeni »za«, »biotik« pa »življenje«. Toda ni vse, čemur v vsakdanjem pogovoru rečemo »probiotik«, to tudi v resnici. Včasih je bila strokovna definicija probiotika »živi mikroorganizmi, zaužiti v določeni količini, ki ugodno vplivajo na gostitelja«, danes pa so pogoji še strožji.

Da lahko mikroorganizmu rečemo probiotik, mora izpolnjevati 4 pogoje:

1. Mora biti varen za namen uporabe.
2. Njegova učinkovitost mora biti podprta z vsaj eno, dobro zasnovano človeško klinično preiskavo, ki pokaže pozitiven učinek na zdravje.
3. V produktu ostane sev živ v zadostni količini za zdravstvene učinke do konca roka uporabe.
4. Mora biti pravilno poimenovan in opisan.

Linex^® Forte, prava pomoč pri disbiozi

Zdravila blagovne znamke Linex^® so edina probiotična zdravila brez recepta v Sloveniji*, ki pomagajo ponovno vzpostaviti ravnovesje v črevesju.

Linex^® Forte vsebuje več kot 2 milijardi probiotičnih bakterij, ki pomagajo ponovno vzpostaviti porušeno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v našem črevesju. Koristne bakterije v Linex^® Forte so skrbno izbrane naravne probiotične bakterije Lactobacillus acidophilus, LA-5^®, in B. animalis subsp. lactis, BB-12^®.

Gre za koristne bakterije, ki blagodejno vplivajo na naše črevesno zdravje in posledično na splošno počutje. Kombinacija obeh vrst bakterij je pomembna tudi zato, ker lahko poselijo celotno črevesje: laktobacile v večji meri najdemo v tankem črevesu, bifidobakterije pa se bolje počutijo v debelem črevesu.

Probiotične bakterije imajo tudi številne druge blagodejne učinke na človeško telo, saj preprečujejo razmnoževanje škodljivih mikrobov, vplivajo na delovanje imunskega sistema in pomagajo pri prebavi hrane.

Disbioza oz. porušeno črevesno ravnovesje vpliva na številne vidike našega življenja. Zato je za dobro zdravje treba poskrbeti tudi za zdravo črevesje – to pa lahko naredimo tudi z dnevnim dodajanjem koristnih bakterij svoji prehrani.

*Centralna baza zdravil II (dostopno na http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView, zadnji dostop 13. 12. 2021)