Driska, znak neravnovesja v črevesju

Driska ali diareja je neprijetna zagata, ki nas lahko doleti v številnih okoliščinah: po uživanju neprimerne hrane, ko smo pod stresom, na potovanju... Kljub navidezni nepovezanosti teh situacij pa ima njihov skupni imenovalec – driska – lahko tudi skupno težavo oz. vzrok: neravnovesje črevesne mikrobiote.

Kaj je driska ali diareja?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kot akutno drisko označuje odvajanje mehkega do tekočega blata tri- ali večkrat dnevno. Po navadi akutna driska ni nevarna, pomembno je le, da nadomeščamo izgubljeno tekočino in soli. Sama po sebi lahko izzveni. Akutna driska naj ne bi trajala dlje kot 14 dni. Poleg »običajne« akutne driske poznamo tudi kronično drisko, ki je simptom kroničnih črevesnih bolezni, kot so Crohnova bolezen, vnetna črevesna bolezen in sindrom razdražljivega črevesja.

V tem članku bomo spoznali akutno drisko, njene simptome, vzroke ter nasvete, s katerimi jo lahko omilite in jo pomagate preprečiti v prihodnje.

Dejavniki za nastanek in vzroki akutne driske

Poleg spremenjene sestave in oblike blata lahko drisko spremljajo tudi vročina, bruhanje ali druge prebavne težave, kot so napihnjenost, napenjanje ter nelagodje in bolečina v predelu trebuha.

Dejavniki za nastanek akutne driske:

• virusne ali bakterijske okužbe,
• nezdrava vsakodnevna prehrana (npr. prehrana, bogata z nasičenimi maščobami, določenimi umetnimi sladili),
• slaba razgradnja določenih živil (ljudje z netoleranco na laktozo ali gluten),
• določene alergije (npr. na oreščke),
• uživanje določenih zdravil (npr. antibiotikov, odvajal),
• stres, npr. pred pomembnim nastopom, razgovorom za službo ali zahtevnim izpitom, s katerim se vsaj enkrat letno sreča vsak peti Evropejec,
• hormonske spremembe (npr. menstruacija).

Pri velikem deležu zgoraj naštetih dejavnikov pa je pravi vzrok za nastanek driske porušenje črevesnega mikrobnega ravnovesja ali disbioza.

Disbioza in driska

Disbioza je strokovni izraz za porušeno ravnovesje v črevesni mikrobioti.

V našem črevesju se nahaja kompleksen biološki sistem, sestavljen iz več 10 trilijonov celic – črevesna mikrobiota. V njej živijo številne koristne bakterije, ki imajo pomembne naloge: vplivajo na delovanje in zgradbo črevesja, na razvoj in delovanje imunskega sistema ter pomagajo presnavljati zaužito hrano. Poleg njih najdemo tudi škodljive bakterije, ki pa nam v manjših količinah niso nevarne.

Večino časa so koristne in škodljive bakterije v ravnovesju. Če pa se to ravnovesje poruši, se lahko pojavijo prebavne motnje, kot so driska, napenjanje, želodčno-črevesno nelagodje, bolečine v trebuhu ali celo hujše zdravstvene težave.

Je driska lahko nevarna?

Driska sama po sebi običajno ni nevarna, lahko pa so nevarne njene posledice.

Ob driski oz. diareji se močno poveča izločanje vode skozi črevesje (kar občutimo kot mehko ali tekoče blato), ob tem pa se poslabša razgrajevanje in vsrkavanje hranilnih snovi iz zaužite hrane.

Največja nevarnost driske je zato dehidracija. S povečanim izločanjem vode se namreč izločajo tudi življenjsko pomembni elektroliti, ki so nujni za pravilno delovanje človeškega organizma.

Zato je prvi in najpomembnejši ukrep pri akutni driski nadomestitev izgubljene tekočine in elektrolitov.

To lahko dosežemo tudi s pitjem rehidracijske raztopine, zlasti če opazimo znake dehidracije: žejo ter suhe ustnice in usta. Ob tem pa je potrebno poudariti, da z rehidracijo driske ne zdravimo, ampak le preprečujemo škodljive posledice (dehidracijo).

Kako ustaviti drisko po naravni poti?

Kakšna je pravilna dieta pri driski?

Pomembno vprašanje – kaj jesti, ko imamo drisko? Ali smemo med trajanjem driske jesti kot običajno, moramo svojo prehrano spremeniti ali se celo postiti?

Glede na to, da naše telo med drisko izgublja pomembne hranilne snovi, je jesti priporočljivo – če nam hrana tekne, jejmo. Prav tako naj se otroci normalno dojijo. Dobro se obnese hrana s čim manj vlakninami, na primer kuhan riž ali kuhan krompir, ovseni kosmiči pa tudi naribano jabolko ali banana. Dobro se je izogniti mastni in močno začinjeni hrani, kavi, alkoholu, gaziranim pijačam, sadnim sokovom in mlečnim izdelkom, ki vsebujejo laktozo.

Driska in probiotiki za zdravljenje in preventivo

Poleg higienskih ukrepov in izogibanja hrani, ki povzroča drisko, je za preprečevanje in lajšanje driske dobro uživati tudi probiotične mikroorganizme.

Probiotiki lahko pomagajo pri vzdrževanju primernega črevesnega mikrobnega okolja in pomagajo pri ponovni vzpostavitvi ravnovesja med mikroorganizmi v črevesju. Poleg tega lahko probiotiki pri nekaterih vrstah driske (npr. antibiotični) skrajšajo njeno trajanje – tudi za 50 %.

Preventivno jemanje probiotikov vsaj nekaj dni za uravnavanje črevesne mikrobiote je smiselno:

• ko se pojavi akutna driska v okolju, kjer smo zaposleni;
• če je zaradi akutne driske po okužbi že zbolel družinski član;
• če smo namenjeni na počitnice v kraje z drugačnimi higienskimi razmerami oz. smo že tam;
• če se pogosto neredno in zlasti nezdravo prehranjujemo.

Kako probiotik LINEX^® FORTE s sevoma LA-5^® in BB-12® pomaga pri akutni driski

Gre za koristne bakterije, ki blagodejno vplivajo na naše črevesno zdravje, posledično pa lahko vplivajo tudi na počutje. Kombinacija obeh vrst bakterij je pomembna tudi zato, ker lahko poselijo celotno črevesje: laktobacile v večji meri najdemo v tankem črevesu, bifidobakterije pa se bolje počutijo v debelem črevesu.

Driska nas lahko preseneti takrat, ko si jo najmanj želimo. A na srečo lahko situacije, v katerih se pojavi, predvidimo vnaprej in svoje črevesje pravočasno okrepimo s probiotikom Linex^® Forte – s čimer lahko hkrati poskrbimo tudi za njen krajši in manj neprijeten potek.

* Centralna baza zdravil II (dostopno na http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView, zadnji dostop 13. 12. 2021)

LA-5^® in BB-12^® sta zaščiteni blagovni znamki podjetja Chr. Hansen A/S.