Kako probiotiki vplivajo na črevesno mikrobioto

It looks like you are using an older version of Internet Explorer which is not supported. We advise that you update your browser to the latest version of Microsoft Edge, or consider using other browsers such as Chrome, Firefox or Safari.

Naša mikrobiota: pozabljeni organ

Naše telo vsebuje do nekaj deset trilijonov mikrobnih celic.1 Večina jih je v črevesju, kjer tvorijo živ ekosistem, ki ga imenujemo mikrobiota (tudi mikroflora).1

Črevesno mikrobioto v glavnem sestavljajo bakterije, vsebuje pa tudi druge organizme, kot so glive, kvasovke, arheje in virusi.1 Včasih jo imenujemo tudi »pozabljeni organ«,2 saj mikrobiota v več pogledih deluje kot organ.3 Presnovna aktivnost mikrobov v črevesju pomaga pri razgradnji hrane, boju proti okužbam in varovanju telesa pred strupi.3,4 Mikrobiota pripomore tudi k oblikovanju imunskega sistema3 in vpliva na razpoloženje.5,6

Pomen ravnovesja

Mikrobno ravnovesje se zaradi zunanjih vplivov lahko poruši. Okužba, sprememba okolja ali prehrane, stres ali zdravljenje z antibiotiki so dejavniki, ki lahko vplivajo na sestavo in delovanje koristnih mikroorganizmov v črevesju.4,6,7

Uravnava mikrobiote s probiotiki

Probiotiki so opredeljeni kot »živi mikroorganizmi, ki ugodno vplivajo na zdravje gostitelja, če jih uživa v zadostni količini«.8 Beseda izvira iz grščine, kjer »pro« pomeni »za«, »biotik« pa »življenje«. Probiotiki so »koristne« bakterije, ki izboljšajo zdravje in same po sebi niso škodljive.9

Probiotiki Linex® vsebujejo žive liofilizirane probiotične bakterije nekaterih najbolj priznanih in preučenih probiotičnih sevov,10 vključno z bakterijami rodu Lactobacillus in Bifidobacterium.

Visoko kakovostni probiotiki ponujajo številne koristi uporabnikom:11

Obramba proti črevesnim okužbam

Eden najpogostejših načinov uporabe probiotikov je zdravljenje akutne driske, ki jo povzročajo bakterijske ali virusne okužbe. Klinične študije so dokazale, da lahko probiotiki zmanjšajo pojavnost driske in lajšajo drisko pri odraslih in otrocih.9,12 Probiotično zdravljenje lahko pomaga tudi pri drugih težavah, kot je sindrom razdražljivega črevesa, in celo pri kroničnih boleznih, kot je Crohnova bolezen.13 Probiotiki lahko pomagajo tudi pri krepitvi imunske obrambe in preprečevanju okužb.6

Preprečevanje driske, povezane z jemanjem antibiotikov

Antibiotiki so namenjeni uničenju bakterij, ki povzročajo bolezni, na primer angino. Vendar uničijo tudi koristne bakterije v prebavilih. Med 5 in 35 % ljudi, ki se zdravijo z antibiotiki, ima drisko, povezano z jemanjem antibiotikov.14 Probiotiki lahko preprečijo drisko, povezano z jemanjem antibiotikov, in obnovijo normalno ravnovesje mikrobiote po antibiotičnem zdravljenju.15

Brezskrbno na pot

Potovalna driska je pogosta neprijetnost na potovanju v tuje države. Za 80–85 % primerov potovalne driske so odgovorne bakterije. Probiotiki so lahko koristni sopotniki, saj krepijo črevesje in se borijo proti bakterijam, ki povzročajo bolezni. Probiotike lahko vzamemo že pred potovanjem in tako zmanjšamo verjetnost za pojav potovalne driske.16

Lajšanje prebavnih težav

Črevesna mikrobiota lahko pomaga pri razgradnji hrane v črevesju in spodbuja zdravo prebavo.3,4 Če so bakterije mikrobiote v neravnovesju, se lahko pojavijo napihnjenost, trebušne bolečine in driska.4 Probiotiki lahko obnovijo ravnovesje mikrobiote.17,18 Pomagajo lahko tudi pri lajšanju drugih prebavnih motenj, kot sta zaprtost in napenjanje.19

Uporabljena literatura:

  1. Ursell L et al. Nutr Rev. 2012;70(1): S38–S44.
  2. O’Hara A et al. EMBO. 2006;7(7):688-689.
  3. Ciorba MA. Clinical gastroenterology and hepatology. 2012;10(9):960-968.
  4. Zhang YJ et al. Int Journ of Mol Sci. 2015;16(4):7493-7519.
  5. Cryan JF and Dinan TG. NATURE REVIEWS, NEUROSCIENCE, 2012; 13: 701-12.
  6. Conlon M et al Nutrients. 2015;7 :17-44.
  7. Bailey M et al. Brain, Behavior and Immunity. 2011; 25(3):397–407.
  8. Health and nutritional properties of probiotics in food including powder milk with live lactic acid bacteria; 2001. www.fao.org.
  9. Allen SJ et al. Cochrane Database of Syst Rev. 2010;11.
  10. Rolf R et al. J. Nutr. 2000:130(2);396S-402.
  11. Karu IP. et al. J Med Food 12 (2) 2009, 219–235.
  12. Sazawal S et al. Lancet. 2006;6(6);374–382.
  13. Harvard Health Publications: Health benefits of taking probiotics, (http://www.health.harvard.edu/vitamins-and-supplements/health-benefits-of-taking-probiotics, datum vpogleda marec 2016).
  14. McFarland LV. Fut Microbiol 2008; 3(5):563–78.
  15. Sanders ME. Clin Infect Dis 2008; 46:S58–61.
  16. McFarland LV. Travel Med Infect Dis. 2019; 27: 11-19.
  17. Hemarajata P and Versalovic J. Ther Adv Gastroenterol. 2013;6(1):39–51.
  18. Mitsuoka T et al. Asia Pac J Clin Nutr. 1996;5(1):2-9.
  19. Quigley EMM et al. Neurogastroenterology & Motility. 2007;19 (3):166–172.

SI2112296662
Informacija pripravljena december 2021