Zakaj potrebujemo zdravo ravnovesje?

Črevesna mikrobiota vključuje številne organizme, kot so glive, kvasovke, virusi in arheje, vendar jo v večini sestavljajo bakterije. Bakterij se pogosto bojimo, ker se nam zdijo nekaj slabega. Ali niso povezane z umazanijo in so škodljive? Ali nimamo vsi doma izdelkov, namenjenih uničevanju »bacilov«, da je družina »varna«? Kako so bakterije lahko dobre in zakaj naj bi jih potrebovali?

Res je, da škodljive bakterije lahko povzročajo bolezni. Vendar škodljive bakterije predstavljajo samo majhen delež vseh vrst. V našem črevesju živijo predvsem bakterije, ki so koristne za nas.

Pri zdravih ljudeh je mikrobiota uravnovešena in v njej prevladujejo bakterije, ki nam pomagajo preživeti in koristijo našemu zdravju.

Ali ste vedeli ...?

• Dolgo je veljalo prepričanje, da se rodimo sterilni, vendar pa so novejše raziskave pokazale, da tudi zdrav zarodek poseljuejo določeni mikroorganizmi že v maternici. V nekaj dneh po rojstvu pa črevesje naseli kompleksen ekosistem koristnih mikroorganizmov, ki se skupaj z nami razvija.
• Materino mleko vsebuje sestavine, ki spodbujajo rast določenih vrst, to so bakterije iz rodu Bifidobacterium. Te lahko ščitijo novorojenčka pred poselitvijo drugih škodljivih vrst.
• Ustrezna vzpostavitev mikrobiote v otroštvu in njeno vzdrževanje skozi življenje zmanjšujeta tveganje za pojav določenih bolezen.
• Mikrobiota vsakega človeka je edinstvena, kot prstni odtis – nihče drug nima popolnoma enake kot vi.
• Koristne bakterije v mikrobioti so pomemben vir vitaminov iz skupin B in K.
• Mikrobiota nam pomaga tudi prebavljati zaužito hrano, zlasti sladkorje (tudi laktozo), vlaknine. Poleg tega pomaga uravnavati gibanje črevesja, proizvaja prebavne encime in ima še druge funkcije, kot je tvorjenje črevesnih plinov.
• Mikrobiota ima pomembno vlogo tudi pri vzdrževanju stanja brez bolezni. Sodeluje z imunskim sistemom in ga krepi. Pomaga tudi zaustaviti pripenjanje škodljivih mikroorganizmov, ki pridejo v naše telo, in preprečuje rast škodljivih bakterij, ki živijo v črevesju.

Ohranjanje ravnovesja je lahko  težavno

Dobro je, če imamo v prebavilih zdravo mikrobioto – a včasih gre kaj tudi narobe. Stres, kajenje, pomanjkanje gibanja in prehrana, bogata z nasičenimi maščobami, lahko porušijo ravnovesje črevesne mikrobiote. Enako velja za antibiotično zdravljenje.

Probiotiki nam lahko pomagajo pri obnovi in ohranjanju ravnovesja mikrobiote.

Kakovostni probiotiki so dobra novica

Probiotiki so »živi mikroorganizmi, ki ugodno vplivajo na zdravje gostitelja, če jih ta uživa v zadostni količini«. Uporabimo jih lahko, ko naša mikrobiota ni v ravnovesju ali pa za njeno vzdrževanje.

S probiotiki v obliki zdravil lahko lajšamo nekatere prebavne težave. Mednje spadata driska, povezana z jemanjem antibiotikov, in akutna driska. Poleg tega se lahko uporabljajo pri spopadanju s prebavnim težavam, kot sta napihnjenost in napenjanje.

Drugi načini ohranjanja ravnovesja

Poleg jemanja probiotikov lahko ohranjamo ravnovesje mikrobiote in izboljšujemo splošno počutje tudi na druge načine:

Prehrana: Prehrana z veliko vsebnostjo maščob lahko spremeni mikrobno populacijo v telesu. Zmanjšanje količine maščobe v prehrani lahko ohrani ravnovesje mikrobiote, kar koristi zdravju. Nasičene maščobe lahko na primer povečajo število provnetnih črevesnih mikroorganizmov.

Vadba: Redna vadba lahko vpliva na sestavo črevesne mikrobiote in odpravi nekatere vrste bakterij, ki bi lahko prispevale k debelosti.

Sproščanje: Stres lahko zmanjša število potencialno koristnih bakterij rodu Lactobacillus v črevesni mikrobioti. Dobro je, da si vzamemo deset minut na dan zase in vadimo tehnike sproščanja, na primer jogo, ali tehnike meditacije.