Probiotiki: kaj je res in kaj ni?

Raziskovalci so v zadnjih letih obširno raziskovali ugodne vplive probiotikov na zdravje.

Probiotiki so, preprosto povedano, »koristne« bakterije,1 ki jih lahko jemljete kot probiotično zdravilo. Ne koristijo samo zdravju odraslih, temveč vplivajo tudi na zdravje najmlajših.
V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj najpogostejših zmot o probiotikih in ugotovili, kaj je res in kaj ni.

 

Vsi probiotiki so enaki

Odgovor: ne drži

Razloga sta dva.

Prvič: učinek probiotikov je odvisen od posameznega seva in probiotični mikroorganizmi si v delovanju niso enaki.1 Za ugoden vpliv na zdravje morajo probiotiki doseči mesto delovanja (torej črevesje). Na poti do tja se morajo prebiti skozi neprijazne pogoje v prebavilih, na primer želodčno kislino in žolčne soli, ki so lahko uničujoče do probiotičnih organizmov.2

Drugič: Tudi pri dobro dokumentiranih probiotičnih vrstah oz. sevih lahko pride do izostanka učinka dokazanega v raziskavah, če je njihova proizvodnja slaba in preživetje tekom shranjevanja nizko.4

Zato izberite kakovostne probiotičnih izdelkov, ki imajo probiotične organizme z dobrimi možnostmi preživetja (npr. zdravilo s certifikatom o dobri proizvodni praksi*). Tako poskrbite, da boste zaužili zadostno količino probiotika in da bodo probiotični sevi dosegli vaše črevesje v potrebni količini za pričakovan učinek na zdravje.

 

*proizvedeno skladno z dobro proizvodno prakso, tj. strogimi regulativnimi zahtevami za proizvodnjo zdravil, kar zdravstveni organi redno preverjajo z inšpekcijskimi pregledi.

 

Probiotiki lahko preprečijo drisko pri odraslih in otrocih

Odgovor: drži

Številne študije kažejo, da se probiotiki lahko uporabljajo za  preprečevanje in lajšanje driske zaradi okužb (vključno s potovalno drisko).4,5 Hkrati so preučevali več vrst organizmov, ki bi lahko imeli terapevtski učinek pri lajšanju ali preprečevanju driske, povezane z jemanjem antibiotikov. Med njimi so nekateri laktobacili, bifidobakterije in kvasovka S. boulardii.6,7,8

V kliničnem preskušanju so raziskovalci dobili tudi nekaj dokazov, da živi sev Bifidobacterium animalis subsp. lactis, BB-12®, dodan v mlečne formule za dojenčke, do neke mere ščiti pred pojavnom akutne driske pri zdravih otrocih.9

 

Probiotiki lahko podpirajo imunski sistem

Odgovor: drži

Domneva se, da lahko probiotiki izboljšajo delovanje imunskega sistema, saj krepijo obrambno sposobnost črevesne sluznice, spodbujajo nastajanje sluzničnih protiteles in preprečujejo pripenjanja škodljivih mikroorganizmov na sluznico črevesja.10 Dejansko naj bi po ocenah do 70 % celic odgovornih za imunski sistem izviralo iz črevesja.11 Klinične študije kažejo, da sev bifidobakterij BB-12® lahko zveča telesno odpornost proti običajnim okužbam dihal in zmanjša njihovo pojavnost.12

 

Probiotiki lahko preprečujejo pojav alergij in astme pri dojenčkih

Odgovor: drži

Naselitev dojenčkovega črevesja z mikroorganizmi je bistvenega pomena za dokončanje razvoja imunskega sistema in prebavil.13 Raziskovalci so ugotovili, da se črevesna mikrobiota otrok z alergijami razlikuje od tiste pri otrocih brez njih. Uporaba probiotičnih bakterij pri otrocih ima obetajoče pozitivne učinke na pojavnost alergijskih obolenj, kot so ekcem (atopijski dermatitis), alergijski rinitis (seneni nahod) ali alergijska astma.14 Dodajanje bifidobakterij BB-12® poveča prisotnost koristnih bakterij v dojenčkovem črevesju12 in bi lahko preprečevalo pojav atopičnega dermatitisa.14 Za uporabo probiotikov za te namene v praksi pa bo potrebno opraviti še nekaj kliničnih študij.

BB-12® je zaščitena blagovna znamka podjetja Chr. Hansen A/S.

 


1. Health and nutritional properties of probiotics in food including powder milk with live lactic acid bacteria; 2001. www.fao.org.
2. Govender M, et al. AAPS PharmSciTech. 2014;15(1):29-43.
3. Clancy R & Pang G. J Am Colleg Nutr. 2007;26(6):691-694.
4. Sanders ME, et al. Gut. 2013;62(5):787-796.
5. Guarner et al: World Gastroenterology Organisation Global Guidelines:Probiotics and prebiotics. October 2011
6. Johnston BC et al. Cochrane Database Syst Rev. 2011:Issue 11. Art.No :CD004827.
7. D'Souza AL et al. BMJ 2002;324:1361.
8. Vanderhoof J & Young R. J Ped Gastro & Nutr. 1998;27(3):323-332.
9. Chouraqui JP, et al. J Pediat. Gastroent. Nutrit. 2004;38:288-292.
10. Conlon M & Bird A. Nutr. 2015:7;17-44.
11. Vighi G, et al. Clin Experim Immunol. 2008;153 1):3-6.
12. Jungersen M, et al. Microorg. 2014;(2):92-110.
13. Houghteling PD & Walker WA. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2015;60(3):294-307.
14. Özdemir Ö. Clin Exp Immunol. 2010;160(3):295-304.