Dobro je vedeti:

Prvih 1500 dni od spočetja v veliki meri določa naše zdravje do konca življenja.

Dojenje, prvo leto in probiotiki: kako koristne bakterije vplivajo na razvoj otrokovega imunskega sistema

Čas branja: 5 minut

Vsak izmed nas ima v črevesju edinstven mikrobni vzorec, ki je po svoji edinstvenosti primerljiv z našimi prstnimi odtisi. Imenujemo ga črevesna mikrobiota. Po zadnjih izsledkih se ta prične oblikovati že pred porodom, za njen razvoj (in posledično za razvoj otroka in njegovega imunskega sistema) pa sta najbolj pomembna prvo leto življenja in dojenje.

Razvoj tega vzorca ne vpliva le na zdravje v otroštvu, temveč njegov vpliv sega tudi v odraslo dobo. Poleg dojenja oz. načina prehranjevanja pa ima najpomembnejši vpliv tudi način poroda in dogajanje ob njem.

Pomembnost dojenja za zdrav razvoj otroka

Že dolgo je znano, da ima prehrana v najzgodnejšem obdobju življenja, zlasti v prvem letu, dolgoročne učinke na zdravje. Ti segajo tudi v odraslo dobo, kar imenujemo presnovno oziroma razvojno programiranje.

Prva prehrana novorojenčka je mlezivo ali kolostrum. Ta lepljiva rumena tekočina, ki nastane v mlečnih žlezah takoj po porodu in se razlikuje od mleka, je popolna hrana v prvih dneh življenja otroka.

Kolostrum ne vsebuje le pomembnih snovi za življenje, ampak novorojenčka tudi varuje pri soočanju s svetom, polnim mikrobov. Vsebuje bele krvničke, protitelesa ter pomembne vitamine in minerale, kot sta za vid ključni vitamin A in cink, ki sodeluje pri razvoju imunskega sistema in podpira razvoj možganov (v mlezivu je cinka skoraj štirikrat toliko kot v mleku).

Tako mlezivo kot materino mleko sta polna makro- in mikrohranil, imunskih in bioaktivnih snovi, ki novorojenčka hranijo, mu dajejo energijo, ga ščitijo pred bakterijskimi in virusnimi okužbami in mu pomagajo pri prilagajanju na življenje izven materinega telesa.

Dojenje pa ni ključnega pomena le zaradi vsebnosti hranilnih snovi, temveč tudi zaradi sestavin, ki spodbujajo razvoj uravnovešene črevesne mikrobiote. Če dojenje zaradi kakršnega koli razloga ne steče, pa lahko strokovnjaki v zdravstvenih ustanovah pomagajo staršem z nasveti, kako prehrano dojenčka približati dojenju – npr. dajanje iztiskanega mleka, dodajanje ustreznih mlečnih formul ipd.

Črevesna mikrobiota, popotnica za življenje

Črevesna mikrobiota je skupnost tisočev različnih mikroorganizmov, ki igrajo pomembne vloge pri oblikovanju naravne črevesne pregrade, presnovi hrane in delovanju imunskega sistema.

Medtem ko imamo odrasli ljudje že razvito mikrobioto, je ta pri majhnem otroku še nepopolna in se od naše v sestavi močno razlikuje. V mikrobioti dojenčkov in majhnih otrok, še posebno v prvem letu življenja, namreč prevladujejo bifidobakterije. Njihov delež takrat presega 90 %, medtem ko jih pri odraslih najdemo le še 5 % ali manj.

Izkaže se, da so v tem obdobju življenja zelo pomembne prav bifidobakterije. Sodelujejo namreč v razvoju črevesne mikrobiote: ostalim bakterijam pomagajo pri presnovi, proizvajajo B vitamine, izpodrivajo škodljive bakterije in krepijo imunski sistem.

Kako pa otroci dobijo te koristne bakterije?

Pri tem igra ključno vlogo dojenje, in sicer na dva načina. Materino mleko vsebuje bakterije, ki bogatijo črevesno mikrobioto novorojenčka, poleg tega pa vsebuje posebne snovi, ki pospešujejo razvoj koristne mikrobiote, še posebno bifidobakterij.

Bifidobakterije so v kombinaciji z oligosaharidi materinega mleka ključni dejavniki za razvoj zdrave črevesne mikrobiote.

Vsi otroci pa ne dobijo enake mikrobne »popotnice«. Ta je v prvem letu po porodu odvisna tudi od prehrane ter življenjskega sloga matere v nosečnosti in v obdobju dojenja, njeno vzpostavljanje pa lahko prekinejo tudi okužbe in jemanje določenih zdravil.

Že na začetku 20. stoletja so nekateri znanstveniki slutili, da je boljša odpornost dojenih otrok povezana z višjim številom bifidobakterij. Domnevali so, da materino mleko vsebuje snov, ki spodbuja rast bifidobakterij, zato so jo imenovali bifidogeni dejavnik. Danes vemo, da imajo to vlogo različni oligosaharidi, značilni za materino mleko. Ti delujejo kot prebiotiki in spodbujajo rast koristnih bakterij, predvsem bifidobakterij.

Kako prehrana, življenjski slog, okužbe in antibiotiki vplivajo na mikrobioto?

Kako prehrana, življenjski slog, okužbe in antibiotiki vplivajo na mikrobioto?

Dojenje preprečuje pojav debelosti in tudi alergij na hrano pri otrocih. Raziskave so pokazale, da lahko matere s previsoko telesno maso in neprimerno prehrano prenašajo svojo mikrobioto, ki vsebuje nižje število bifidobakterij, tudi na novorojenčka. Raziskave pa tudi kažejo, da je nižje število bifidobakterij pri šestih in dvanajstih mesecih povezano z debelostjo pri sedmem letu starosti. Opazne so tudi razlike v mikrobioti med dojenimi otroci in otroci, hranjenimi z otroškimi formulami.

Jemanje antibiotikov med nosečnostjo in ob porodu vpliva na raznolikost in skupno število bakterij pri novorojenčkih. Pri otrocih pa lahko jemanje antibiotikov še posebno opustoši populacijo bifidobakterij, katerih število se lahko zmanjša za kar 40 %. Otroci, ki so v prvih šestih mesecih življenja jemali antibiotike, so imeli višjo telesno maso pri 38 mesecih starosti in 22 % večje tveganje za debelost ali prekomerno telesno maso.

Spremenjena črevesna mikrobiota v zgodnjem otroštvu je lahko tudi predhodnica razvoja alergijskih bolezni.

Vplivi neuravnovešene ali slabo razvite črevesne mikrobiote so lahko tudi dolgoročnejši. Zato je zelo pomembno, da za otrokovo črevesno ravnovesje v tem času dobro skrbimo.

Če otroka zaradi različnih razlogov ne dojimo, če je mati prejemala antibiotike med nosečnostjo ali če jih je prejemal novorojenček, je smiselno pomisliti na dodajanje koristnih bakterij v prehrano otroka, še posebej bifidobakterij.

Bifidobakterije – nevidni pomočniki naših najmlajših

Kot je zgoraj opisano in v raziskavah pokazano, ima zdrava črevesna mikrobiota in še posebno večinska prisotnost bifidobakterij pomembno vlogo pri otrokovih pregovornih »prvih korakih« v svet.

Med bifidobakterijami je najbolj raziskan* sev Bifidobacterium animalis subsp. lactis, BB-12®, ki je v uporabi v prehrani po vsem svetu že od leta 1985. Opisan je bil v več kot 300 znanstvenih prispevkih, njegovi učinki pa so bili raziskani v več kot 180 študijah.

Preizkušen je bil tako na nosečnicah kot na novorojenčkih (tudi nedonošenčkih) in je splošno poznan kot varen. Ima ugodne učinke na našo prebavo in na delovanje imunskega sistema.

Nekateri zanimivi izsledki študij o BB-12® so:

  • Pri dojenčkih, mlajših od osem mesecev, ki so prejemali bifidobakterije BB-12®, se je verjetnost za pojav akutne driske zmanjšala, bolezen pa je trajala krajši čas.

  • 21-dnevno dodajanje bifidobakterije BB-12® pri otrocih je pokazalo, da lahko njeno dodajanje k hrani pozitivno vpliva na imunski sistem dojenčka in krepi njegovo odpornost.

  • Najnovejša raziskava pa je pokazala, da lahko bifidobakterije BB-12® celo lajšajo kolike (trebušne krče) pri dojenčkih.

Za začetek življenja, ki si ga zaslužijo

Naši najmlajši so naš največji zaklad, njihovo zdravje pa naša največja skrb.

Z dojenjem, s skrbjo za njihovo črevesno ravnovesje in s koristnimi bakterijami lahko pripomoremo k njihovemu zdravju v času, ki bo morda vplival na zdravje kasneje v življenju.

Koristne bakterije ne pomagajo le pri prebavnih težavah, kot so driska, napenjanje ali vetrovi pri dojenčku, temveč ustvarijo spodbudne pogoje za zdrav razvoj in zdravo življenje.


BB-12® je zaščitena blagovna znamka podjetja Chr. Hansen A/S.

*Jungersen et al. The Science behind the Probiotic Strain Bifidobacterium animalis subsp. lactis BB-12®. Microorganisms. 28 Mar 2014; 2(2).