Neprijetna plat zdravljenja z antibiotiki

S sočasnim jemanjem probiotika poskrbite za ravnovesje v črevesju.

Izraz »probiotiki« izhaja iz grščine in pomeni »za življenje«. Po drugi strani lahko izraz »antibiotiki« prevedemo kot »proti življenju«.1 Zato ni presenetljivo, če se nekatera terapevtska področja probiotikov in antibiotikov prekrivajo.

Antibiotiki nam rešujejo življenje, kadar se okužimo s škodljivimi (patogenimi) bakterijami, jemati pa jih moramo skladno z zdravnikovim navodilom. Ob tej terapiji pa se lahko pojavita neželena učinka, kot sta vodena driska in krči v trebuhu.3 Antibiotiki namreč vplivajo tudi na koristne bakterije v prebavilih, tako se poruši ravnovesje črevesne mikrobiote in omogočen je razrast drugih mikroorganizmov, npr. klostridijev.2,3

 

Neželeni učinki antibiotikov

Med neželenimi učinki antibiotikov so najpogostejši driska, napenjanje, kandidoza, oslabljen imunski sistem in debelost (metabolični sindrom).4 Med 5 in 35 % ljudi, ki se zdravijo z antibiotiki, ima drisko, povezano z njihovim jemanjem.5 Zanimiv je podatek, da lahko zaradi jemanja antibiotikov pride do akutne driske ali prebavnih težav še nekaj mesecev po zaključku terapije.6

 

Povrnitev ravnovesja s probiotiki

Uživanje probiotikov lahko pomaga urediti in uravnovesiti črevesno mikrobioto in hkrati lahko izboljša sodelovanje bolnikov v antibiotični terapiji (to pomeni, da jo zaključijo, kot je bilo svetovano).1,3,7 Uživanje probiotikov lahko omili velike spremembe v mikrobioti ali pospeši normalizacijo spremenjene črevesne mikrobiote po uživanju antibiotikov.8

 

Driska, povezana z jemanjem antibiotikov, pri odraslih

Analiza več kliničnih študij, ki so skupaj vključevale 18.811 preiskovancev, je pokazala, da je jemanje probiotikov zmanjšalo tveganje za pojav driske, povezane z jemanjem antibiotikov, za 42 % v primerjavi s placebom.9 Avtorji so v drugem preglednem članku dokazali, da lahko jemanje probiotikov pri driski, povezani z bakterijo Clostridium difficile (huda oblika driske, povezane z jemanjem antibiotikov7), zmanjša tveganje za pojav te driske kar za 66 %.10

 

Probiotiki lahko skrajšajo trajanje driske pri odraslih

V kliničnih študijah sevov L. acidophilus, LA-5®, in B. animalis subsp. lactis, BB-12®, je bilo opaziti skrajšanje trajanja driske zaradi antibiotika pri odraslih (trajanje približno 2 dneva) v primerjavi s placebom (trajanje približno 4 dni)11,12 in hitrejšo rekolonizacijo črevesja po končani terapiji z antibiotiki.13

 

Driska, povezana z jemanjem antibiotikov, pri otrocih

Driska, povezana z jemanjem antibiotikov, pri otrocih ni tako pogosta kot pri odraslih.14 Vendar se lahko vseeno pojavi pri približno 11 % otrok, ki jemljejo antibiotike, medtem ko je ta delež pri otrocih, mlajših od 2 let, kar 18 %.15

Pri otrocih je sestava mikrobiote drugačna kot pri odraslih. Približno 90 % bakterij v črevesju majhnega otroka pripada rodu Bifidobacterium, medtem ko je pri odraslih teh bakterij samo še 5 %.16 Antibiotiki pa še posebej ˝opustošijo˝ populacijo bifidobakterij, pri otrocih se denimo njihovo število zmanjša za 40 %.17

 

Probiotiki lahko okrepijo mikrobioto tudi pri otrocih

V klinični raziskavi uporabe antibiotikov ob porodu za preprečitev streptokokne okužbe novorojenčkov so opazili drastičen upad raznolikosti in številčnosti mikrobiote novorojenčka (še posebno med enterobakterijami in bifidobakterijami) pri njegovem sedmem dnevu življenja, in to kljub temu, da je bil novorojenček normalno dojen.18 Hkrati pa so v opravljeni študiji na 226 otrocih pokazali, da uporaba antibiotikov lahko izniči pozitivni učinek dojenja na preprečevanje debelosti pri otrocih.19

Krepitev bifidogene mikrobiote pri otrocih (s prehrano ali izdelki s bifidobakterijami) lahko pomembno pomaga k ponovni vzpostavitvi ravnovesja črevesne mikrobiote po antibiotični terapiji.18


1 Jungersen M, et al. Microorg. 2014;(2):92-110
2 Mayo Clinic. ‘Antibiotic-associated diarrhea.’ (http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/antibiotic-associated-diarrhea/basics/causes/con-20023556. Datum vpogleda junij 2016).
3 Johnston B, et al. Coch Database of Syst Rev. 2011:11; Art. No.: CD004827.
4 Francino MP. Front. Microbiol. 2016; 6: Art.1543; Keeney Annu. Rev. Microbiol. 2014.68:217-235
5 McFarland LV. Fut Microbiol 2008;3(5):563-78.
6 Friedman G. Gastroenterol Clin N Am 2012; 41: 763–779.
7 Guarner et al: World Gastroenterology Organisation Global Guidelines:Probiotics and prebiotics. October 2011
8 Sanders ME. J Clin Gastroenterol 2011; 45, Supp. 3.
9 Hempel S, et al. JAMA. 2012;307:1959-1969.
10 Johnston B, et al. Ann Intern Med. 2012;157(12):878-888.
11 Bhalla A. ACCP 2011;Chicago, Illinois.
12 Chatterjee S in sod. JAPI 2013;61:708-712.
13 Black F in sod. Scand J Infect Dis. 1991;23(2):247-54.
14 Doron SI. J Clin Gastroenterol 2008;42:S58–S63.
15 Surawicz CM. J Pediatric Gastroenterol Nutr. 2003:37;2-3.
16 Rogelj I. Zbornik s kakovostjo do učinkovitosti. Lek, 2014.
17 Seki H. Pediatrics International 2003, 45: 86–90.
18 Mazzola G. et al. PLoS ONE 11(6): e0157527.
19 Korpela K. et al. JAMA Pediatr. 2016;170(8):750-757 2016