Probiotiki in akutna driska

Vsak izmed nas se je v življenju bržkone že srečal s situacijo, ko se je treba nemudoma odzvati klicu narave in obiskati toaletne prostore.

Več kot trije obiski stranišča dnevno zaradi odvajanja mehkega do tekočega blata so ˝uradni˝ znaki akutne driske, ki naj ne bi trajala dlje kot en teden. Lahko jo spremljajo tudi vročina in bruhanje ali druge prebavne težave (napihnjenost, napenjanje). Vzroki zanjo so lahko organske narave, npr. vnetje v prebavni poti, okužbe z virusi (rotavirus) ali bakterijami (še posebej s salmonelo in kampilobakterijami v hrani ali vodi) in okužbe s paraziti, s katerimi se lahko srečamo predvsem na potovanjih. Po drugi strani lahko drisko povzročijo tudi drugi dejavniki, še posebej stresni dogodki. Prav zaradi tega se driska lahko pojavi pred pomembnim nastopom ali zahtevnim izpitom.1, 2

 

Glavni povzročitelji akutne driske

Vzrokov za nastanek driske je veliko, od same prehrane in prehranjevalnih navad pa do že omenjenih psihičnih dejavnikov, kot je stres. Mehkejše blato lahko povzročijo tudi nekatera živila in napitki, pa tudi sam način prehranjevanja ima lahko pomemben vpliv na ravnovesje v prebavni poti.

Pri ljudeh, ki se srečujejo s pogostim odvajanjem mehkega blata takoj po zaužitem obroku, vzrok zanj lahko tiči tudi v slabem prenašanju posameznih živil. Tak vzorec je še posebej značilen za ljudi, ki imajo netoleranco za mlečni sladkor laktozo ali so preobčutljivi na gluten.3 Tudi nekatere alergije, npr. na oreške, lahko povzročijo akutno drisko.4

Pri zastrupitvi s hrano v telo pridejo povzročitelji različnih bolezni (virusi, bakterije, paraziti), ki proizvajajo strupe; še posebej neprijetno je, če vas to doleti na dopustu.

Hiter način življenja in vse večje zahteve na delovnih mestih povzročajo vse več prebavnih težav zaradi stresa. Približno vsak peti Evropejec se vsaj enkrat letno sreča z drisko zaradi stresa, ki se pojavi pred pomembnimi nastopi pred publiko, izpiti ali razgovori za službo.1

V Evropi se podoben odstotek ljudi letno sreča tudi z akutnim gastroenteritisom ali trebušno gripo. Povzročajo jo virusi in bakterije, spremljajo pa slabost, bruhanje, glavoboli in vročina. Simptomi običajno izzvenijo po nekaj dneh. Pri odraslih so največkrat povzročitelji trebušne gripe norovirusi, pri otrocih pa zloglasni rotavirusi.

Med drugimi vzroki akutne driske velja omeniti sindrom razdražljivega črevesja, menstruacijo pri ženskah in vpliv različnih zdravil (antibiotiki, metformin).

 

Kaj se dogaja v črevesju, da pride do driske?

Med notranjostjo telesa in sluznico črevesja se dnevno izmenja več kot devet litrov vode. V običajnih razmerah se z blatom dnevno izloči vsega 100 mililitrov tekočine, a se to zelo spremeni, kadar črevesno sluznico napadejo virusi ali nadražijo strupi, ki jih izločajo bakterije. Zaradi spremenjene prepustnosti celice ne zmorejo več zadrževati vode, ki se zato v veliko večji meri izloča v svetlino črevesja in se pomeša z blatom. Zaradi tega blato postane bistveno bolj tekoče, z večjimi količinami vode pa se poveča tudi njegova količina. Zaradi tega je tudi odvajanje pogostejše kot sicer, v blatu pa se lahko zaradi slabšega razgrajevanja in vsrkavanja pojavijo tudi deli hrane in celo kri.5

 

Kaj storiti pri akutni driski?

Akutna driska je znak, da naš prebavni sistem ni več v ravnovesju. Pri tem je treba ukrepati hitro, še posebej ker s tem preprečimo, da pride do dehidracije, saj se z mehkim blatom poleg vode izločajo tudi elektroliti, ki so nujno potrebni za normalno delovanje človeškega organizma.

Prvi in najpomembnejši ukrep pri akutni driski je ustrezna nadomestitev vode in elektrolitov (rehidracija). Najbolje je uporabiti rehidracijsko raztopino, še posebej ko se pojavijo prvi znaki dehidracije (žeja, suhe ustnice in usta). Treba je poudariti, da rehidracijska raztopina ne zdravi driske, temveč le preprečuje dehidracijo.6

 

Ali lahko probiotiki skrajšajo trajanje driske?

Dodatna pomoč pri lajšanju akutne driske so lahko probiotiki, ki ob tem, da pomagajo pri vzpostavljanju naravnega ravnovesja v prebavilih, lahko tudi skrajšajo samo trajanje akutne driske. Številne študije dokazujejo učinkovitost probiotikov in skrajšanje trajanja znakov akutne driske, še posebej pri virusnih driskah in pri driskah, ki jih povzročijo antibiotiki. Mehanizem delovanja probiotikov še ni popolnoma raziskan, znano pa je, da se tako povzročitelji bolezni kot probiotične bakterije borijo za isti vir hrane in mesta na prebavni sluznici. Probiotične bakterije uravnajo porušeno črevesno mikrobioto in tako ustavljajo drisko.

Kapsule Linex® Forte za odrasle in Linex® Linbi v obliki praška za otroke vsebujejo več vrst živih liofiliziranih mlečnokislinskih bakterij (probiotikov) in imajo kontrolirano sestavo. Lajšajo akutno drisko, tudi pri otrocih, pri katerih se dehidracija pojavi najprej.7 Evropsko združenje pediatrov pri pojavu akutne driske zaradi okužbe priporoča rehidracijo z rehidracijsko tekočino in uživanje probiotičnih mikroorganizmov, ki so dokazano učinkoviti, kakovostni in na voljo v zadovoljivi količini.8

Za uravnovešenje črevesne mikrobiote pri driski se svetuje jemanje probiotikov, npr. Linex® Forte in Linex® Linbi, cel čas trajanja driske in še nekaj dni po njej.

 

Probiotiki kot preventivni ukrep

Dodajanje probiotikov je koristno tudi kot preventivni ukrep proti driski. Probiotiki z uravnavanjem črevesne mikrobiote lahko izboljšajo prebavo in pomagajo varovati črevesno sluznico, v kateri so tudi imunske celice, ki skrbijo za zdravje celotnega organizma. Probiotične bakterije vrst Lactobacillus acidophilus LA-5 in Bifidobacterium animalis subsp. lactis BB-12 v zdravilu Linex® Forte zagotavljajo tudi kislost v črevesju, s čimer preprečujejo razraščanje škodljivih ter pogojno škodljivih mikroorganizmov in spodbujajo obrambno sposobnost črevesne sluznice.

Preventivno jemanje probiotikov vsaj nekaj dni (npr. Linex® Forte in Linex® Linbi) za uravnavanje črevesne mikrobiote se svetuje, če:

  • se pojavi epidemija akutnih drisk v okolju, kjer smo zaposleni;
  • je zaradi akutne driske po okužbi že zbolel družinski član;
  • smo namenjeni na počitnice v toplejše kraje oziroma smo že na njih;
  • imamo zelo stresno službo in/ali neredno ali nezdravo prehrano.

Pomembno dejstvo je, da se v zdravilih Linex® Forte in Linex® Linbi nahajajo probiotične bakterije, ki imajo sposobnost preživetja v prebavnih sokovih in tako lahko dosežejo želeno mesto delovanja.

 

Kakšno hrano uživati med drisko?

Pri driski se porajajo številna vprašanja. Smem sploh še kaj jesti in ali to ne bo še dodatno poslabšalo mojih težav? V grobem velja - če vam hrana diši, jejte, saj med drisko vaše telo izgublja energijo, tekočino in pomembna hranila.

Eno prvih prehranskih priporočil pri driski je običajno prepečenec, ki ga jejte brez namazov in drugih dodatkov. Dobro se obnese hrana s čimmanj vlakninami, na primer kuhan riž ali kuhan krompir, ovseni kosmiči, pa tudi naribano jabolko ali banana. Med drisko strokovnjaki odsvetujejo predvsem mastno in močno začinjeno hrano, kavo, alkohol, gazirane pijače, sadne sokove in mlečne izdelke.9

 

Kdaj se posvetovati z zdravnikom?

Akutna driska je lahko simptom težjih bolezni, kadar jo spremljata visoka vročina in splošna slabost, kadar ne moremo zaužiti ustreznih količin tekočine in kadar traja dlje od enega tedna. V takšnem primeru je vsekakor treba obiskati zdravnika, ki bo z ustreznimi preiskavami poiskal vzroke zanjo.

Če imajo akutno drisko otroci, mlajši od 6 let, je treba takoj obiskati zdravnika. Tudi nosečnice, doječe matere in tisti, ki uporabljajo zdravila za odvajanje vode, naj se ob pojavu akutne driske posvetujejo z zdravnikom, da oceni stopnjo hidriranosti.9

 


1. Fossey MD, Lydiard RB. Anxiety and the gastrointestinal system. Psychiatr Med. 1990;8(3): 175-86.
2. IVZ KAMPILOBAKTER (Campylobacter) V ŽIVILIH, junij 2013.
3. Heyman MB (2006). "Lactose Intolerance in Infants, Children, and Adolescents". Pediatrics (Review). 118 (3): 1279–1286.
4. WebMD. Food Allergy, or Something Else? (http://www.webmd.com/allergies/foods-allergy-intolerance#1, dostop 3. 4. 2017).
5. WGO Practice Guideline - Acute diarrhea.
6. The Treatment Of Diarrhea, A manual for physicians and other senior health workers, World Health Organization, 2005.
7. Allen SJ, Martinez EG, Gregorio GV, Dans LF. Probiotics for treating acute infectious diarrhoea. Cochrane Database Syst Rev 2010; (11): CD003048.
8. Bernaola Aponte G, Bada Mancilla CA, Carreazo NY, Rojas Galarza RA. Probiotics for treating persistent diarrhoea in children. Cochrane Database Syst Rev 2013; (8): CD007401.
9. Pisk N. Samozdravljenje. Priročnik za bolnike. Ljubljana, SFD, 2011: 128-129.