Probiotiki in imunski sistem

Črevesna mikrobiota oziroma ekosistem mikroorganizmov, ki živi v našem črevesju, ima številne pomembne vloge pri delovanju našega organizma.

Mikrobioto sestavljajo zelo raznoliki mikroorganizmi, vključno z bakterijami, glivami, virusi, kvasovkami in arhejami.1,2 Ima številne ugodne vplive, vse od pomoči pri prebavi do krepitve imunskega sistema.3

Po ocenah naj bi do 70 % celic našega imunskega sistema izviralo iz črevesja.4 To ni nič presenetljivega, saj so prebavila prek zaužitja skozi usta glavna vstopna točka za patogene mikroorganizme.4,5 Naše črevesje vsakodnevno preplavljajo zunanji mikroorganizmi, vključno s takšnimi, ki so nevarni zdravju.4

V črevesju je le plast celic (epitelij), ki zagotavlja pregrado med telesom in škodljivimi mikroorganizmi. Ta plast omogoča prehajanje koristnih hranil v krvni obtok in hkrati preprečuje vdor škodljivih organizmov v naše telo. Epitelijska pregrada je vedno »na straži« in odkriva nevarne patogene.5 Kadar je imunski sistem preveč odziven, lahko povzroči avtoimunske bolezni,6 kot je vnetna črevesna bolezen.

 

Probiotiki lahko pomagajo našemu imunskemu sistemu

Probiotiki oziroma koristne bakterije, ki jih vnesemo v telo, lahko izboljšajo delovanje črevesne pregrade, ugodno vplivajo na sluznico in na imunski odziv.7 Poleg tega probiotične bakterije varujejo zdravje tudi tako, da izrinejo patogene organizme v boju za ključna hranila8 ali s proizvodnjo snovi, ki škodljive bakterije zatrejo9.

Zanimivi so rezultati kliničnega preskušanja pojava okužb pri študentih, ki so jemali probiotične seve (med njimi tudi bifidobakterijo BB-12®). Pokazalo se je, da je bila bolezenska stanja krajša in okužbe za 34 % manj hude kot pri tistih, ki so jemali placebo.10

 

Majhni otroci in imunski sistem

Probiotiki, zlasti bifidobakterije, so zelo pomembni za majhne otroke, saj pomagajo pri razvoju in dozorevanju njegovega imunskega sistema.11 Alergije se pojavijo kot posledica čezmernega odzivanja imunskega sistema na neškodljive dražljaje. Znanstveniki so postavili teorijo, da lahko porušena črevesna mikrobiota v zgodnjem življenjskem obdobju privede do večje pojavnosti alergijskih bolezni pri otrocih.12 Otroci v industrijsko razvitih državah naj bi imeli v črevesju manj laktobacilov in bifidobakterij kot otroci iz industrijsko manj razvitih držav, kjer je pojavnost alergijskih bolezni manjša.12

Obsežne meta-analize so pokazale, da lahko dodajanje probiotikov (predvsem pa njihovih mešanic) že med nosečnostjo in po njej lahko preprečijo pojav nekaterih alergijskih bolezni pri otroku, kot je na primer atopijski dermatitis.13 Za uporabo probiotikov za te namene v praksi pa bo potrebno opraviti še nekaj kliničnih študij.

Študija z bifidobakterijo BB-12® pri otrocih pa je pokazala, da lahko njeno 21-dnevno dodajanje k hrani pozitivno vpliva na imunski sistem dojenčka in krepi njegovo odpornost.14

BB-12® je zaščitena blagovna znamka podjetja Chr. Hansen A/S.

                                                      


1 Hoffman C, et al. PLOS ONE. 2013;8(6):1–12.
2 Ursell L, et al. Nutr Rev. 2012;70(1):S38-S44
3 Ciorba MA. Clin Gastroent Hepatol. 2012;10:960-968
4 Vighi G, et al. Clin and Exper Immunol. 2008;53(1):3-6
5 Tanoue T, Umesaki Y and Honda K. Gut Microbes. 2010:1:4;224-233
6 Harvard Health. ‘A Promising New Approach to Autoimmune Diseases.’ Vpogled: http://hms.harvard.edu/news/promising-new-approach-autoimmune-diseases-6-2-11. Datum vpogleda julij 2016.
7 Thomas C & Versalovic J. Gut Microbes. 2010;1(3);148-163
8 Travers M, et al. J Parasitology Res. 2011, Art.ID 610769. doi:10.1155/2011/610769
9 Hemarajata P. and Versalovic J. Ther Adv Gastroenterol 2013; 6(1): 39–51.
10 Smith TJ, et al. Br.J.Nutr. 2013;109:1999-2007.
11 Houghteling PD & Walker WA. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2015;60(3):294-307
12 Azad M, et al. BMJ. 2013;347:f6471
13 Zuccotti G. et al. Allergy 2015; 70: 1356–1371.
14 Fukushima Y. et al. International Journal of Food Microbiology 42 (1998) 39–44.